Implantabilni slušni aparati so nova generacija slušnih aparatov, ki se vsadijo v primeru hujše izgube sluha in gluhote.
Sodoben način življenja nas izpostavlja nenehnemu hrupu, ki je vzrok za izgubo sluha. Podaljšanje pričakovane življenjske dobe povečuje tudi število ljudi s senilno izgubo sluha, medtem ko pretirana uporaba slušalk pomembno prispeva k izgubi sluha pri mladih.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ljudje z okvaro sluha predstavljajo več kot 10 % svetovnega prebivalstva. Gre predvsem za naglušne osebe, ni pa zanemarljivo tudi število gluhih. Sluh je najpomembnejše čutilo za razvoj intelekta in najpomembnejše za komunikacijo, veliko pomembnejše kot na primer vid. Zato je rehabilitacija sluha s pomočjo slušnih aparatov izjemno pomembna.
Klasični in vgradni slušni aparati
Tako imenovani zaušesni ali zaušesni slušni aparati so danes najpogostejši slušni aparati. Uporabljajo se pri lažjih in zmernih okvarah sluha.
Slušni aparati za vsaditev so nova generacija slušnih aparatov, ki se vsadijo v kost, v kateri sta srednje in notranje uho, ter pod kožo za ušesom. Vsadijo se v primeru hujše izgube sluha in gluhote. V teh primerih so vsadljivi slušni aparati učinkovitejši in se vgrajujejo predvsem otrokom in mlajšim ljudem, katerih naglušnost ali gluhost je podedovana ali posledica hudega vnetja ušes z zapleti, kot je meningitis.
Klasični slušni aparati so elektronske naprave, ki delujejo kot ojačevalci zvoka. Implantati pa imajo drugačen mehanizem delovanja in se med seboj razlikujejo.
Polžev vsadek
Najbolj znan slušni vsadek je kohlearni vsadek ali umetni polž, ki neposredno stimulira notranje uho ali slušni živec. Takšna naprava omogoča popolno rehabilitacijo gluhih.
Polžev vsadek pretvarja zvok iz okolja v električne signale, ki se preko vstavljene elektrode v polž mimo poškodovanih slušnih celic prenesejo v slušni živec in naprej v možgansko skorjo, odgovorno za zaznavo zvoka in govora.
Sestavljen je iz zunanjega in notranjega dela. Zunanji del sestavljajo mikrofon, govorni procesor in tuljava, notranji del pa sprejemnik z omenjeno elektrodo, ki se vsadi pod kožo za ušesom. Mikrofon nosimo za ušesom in ga držimo z magnetom v lasišču nad vgrajenim sprejemnikom.
Polžev vsadek je edini možni način rehabilitacije sluha gluhih oseb in se vgrajuje predvsem otrokom s prirojeno naglušnostjo ali težjo okvaro sluha.
BAHA: slušni aparat, pritrjen na kost
Drugi najbolj znan slušni vsadek je BAHA – Bone Anchored Hearing Aid ali v prevodu »slušni aparat zasidran v kosti«. Ta naprava prenaša zvok z vibracijami kosti glave, mimo bobniča in slušnih koščic. Z vibriranjem kosti se zvok prenaša do notranjega ušesa in naprej po svoji fiziološki poti preko živca do centra za sluh v možganski skorji.
Ta vsadek se vgradi tudi takrat, ko klasični slušni aparati ne pomagajo ali jih ni mogoče nositi. Na primer pri naglušnih, ki so se rodili brez ušesa in sluhovoda, zato ne morejo nositi slušnega aparata, ter pri bolnikih s kroničnimi vnetji ušes, ki so zaradi kroničnega vnetja ostali brez slušnih koščic in bobničev ali imajo poškodovano notranje uho. Vsadijo se tudi v primeru poškodbe notranjega ušesa ali živca zaradi bolezni, kot je tumor slušnega živca ali poškodba notranjega ušesa.
Skratka, prednost slušnih vsadkov je, da so učinkoviti, ko ušesa in ušesni aparati ne morejo pomagati. Pomanjkljivost je, da jih je treba kirurško vgraditi, bolniki s polževim vsadkom pa potrebujejo pooperativno rehabilitacijo.
Poiščite več strokovnih nasvetov v polikliniki za diagnostiko in zdravljenje bolezni ušes, nosu in grla ter za minimalno invazivno estetsko kirurgijo glave in vratu Alba Rubra.
Besedilo je nastalo v sodelovanju z portal “ADIVA – vaš portal za zdravje”
