Zaradi osredotočenosti na različne »tipične« nosečniške težave nosečnice, pa tudi zdravniki, pogosto zanemarjajo nosečniški rinitis. Vendar lahko ta na videz nenevarna težava negativno vpliva na zdravje bodoče matere in otroka.
Nosečniški rinitis oziroma rinitis, povzročen z nosečnostjo, je stara diagnoza, ki jo je prepoznal že Hipokrat in domneval, da je vnetje nosne sluznice posledica hormonskih sprememb, ki se pojavijo med nosečnostjo. Kljub temu da gre za bolezen, poznano že dolgo, mehanizmi njenega nastanka, celovita klinična slika in epidemiološki podatki še vedno niso dovolj pojasnjeni.
Simptomi nosečniškega rinitisa bistveno poslabšajo kakovost življenja nosečnic. Poleg tega obstajajo dokazi, da prisotnost nosečniškega rinitisa vpliva tako na zdravstveno stanje nosečnice kot tudi otroka. Nekateri dokazi kažejo na povezavo med nosečniškim rinitisom in zapleti v nosečnosti, kot sta preeklampsija in gestacijska hipertenzija, ter motnjami spanja z apnejami. Obstajajo tudi dokazi, da nosečniški rinitis vpliva na zastoj intrauterine rasti otroka in da je povezan s slabšo oceno APGAR pri novorojenčku.
Vzroki za nastanek in pogostost
V nosni sluznici so receptorji za ženske spolne hormone, kot sta estrogen in progesteron. Njihova raven se med nosečnostjo bistveno spreminja. To prispeva k nastanku vnetnih sprememb v nosni sluznici oziroma razvoju nosečniškega rinitisa.
Po različnih raziskavah je prevalenca nosečniškega rinitisa od 8 do 42 %. Raziskava, izvedena v Kliničnem bolnišničnem centru Sestre milosrdnice pod vodstvom dr. Tomislava Baudoina in dr. Tene Šimunjak, v katero je bilo vključenih približno 700 preiskovank, je pokazala prevalenco 32 %. Rezultati raziskave so bili objavljeni v eni najuglednejših revij s področja rinologije, »American Journal of Rhinology and Allergy«, pod naslovom »Redefining pregnancy-induced rhinitis«. Na podlagi podatkov te raziskave je nastala nova definicija nosečniškega rinitisa.
Simptomi
Rinitis, povzročen z nosečnostjo, je nealergijsko in neinfekcijsko simptomatsko vnetje nosne sluznice, ki ga povzroča hormonsko neravnovesje med nosečnostjo. Traja šest tednov ali več in spontano izzveni do konca četrtega tedna po porodu. Zanj je značilen vsaj eden od naslednjih simptomov:
- zamašen nos
- izcedek iz nosu
- srbenje nosu
- kihanje in/ali motnje voha
Prvi simptomi se lahko pojavijo kadar koli med nosečnostjo, vendar se najpogosteje pojavijo v drugem trimesečju. Najizrazitejši so v tretjem trimesečju in v povprečju trajajo približno 16 tednov.
Prevladujoči simptom je zamašen nos, vendar ima skoraj vsaka nosečnica več kot en simptom. Zamašenost nosu je najpogosteje povezana z izcedkom iz nosu ali zatekanjem sluzi po zadnji steni žrela ter srbenjem nosu. V večini primerov vsi simptomi izzvenijo v sedmih dneh po porodu, najpozneje pa do 30. dne po porodu.
Zanimivo je omeniti, da so imele med preiskovankami v omenjeni raziskavi, ki so že pred nosečnostjo imele določeno obliko rinitisa (večinoma je šlo za alergijski rinitis), nekatere enake simptome kot pred nosečnostjo, pri največjem številu pa so se simptomi poslabšali. Vendar ni zanemarljivo niti število nosečnic, pri katerih so se simptomi alergijskega rinitisa med nosečnostjo izboljšali ali celo povsem izginili.
Zdravljenje nosečniškega rinitisa
Rinitis, povzročen z nosečnostjo, torej močno negativno vpliva na kakovost življenja nosečnic, vendar ga zaradi osredotočenosti nosečnic in zdravnikov na samo nosečnost pogosto zanemarjamo. Ker ima nosečniški rinitis približno tretjina nosečnic, je potreben resen pristop, ki upošteva tako morebitne resne zdravstvene zaplete pri nosečnicah kot tudi potencialna tveganja za otroka.
Po drugi strani omejene možnosti uporabe zdravil med nosečnostjo odpirajo vprašanja o tem, katero zdravljenje izbrati in kako dolgo ga uporabljati za lajšanje težav nosečniškega rinitisa. Čim višja je stopnja nosečnosti, tem manjša je nevarnost morebitnih neželenih učinkov lokalnih nosnih zdravil.
Prva linija zdravljenja je izpiranje nosu s fiziološko ali hipertonično raztopino oziroma inhaliranje ene od teh dveh raztopin večkrat na dan. Nekaterim nosečnicam bolj ustreza fiziološka raztopina, drugim pa hipertonična.
Dekongestivne kapljice in pršila za nos se med nosečnostjo praviloma ne priporočajo. V primeru hudih simptomov nosečniškega rinitisa pa je mogoče nekatera od teh zdravil uporabiti kratkotrajno, največ tri dni, in sicer po izpiranju nosu z že omenjenimi raztopinami. Predlagam uporabo pripravkov v odmerkih za otroke, še posebej če vsebujejo tudi dodatke, kot je hialuron.
Tretja linija zdravljenja so intranazalni kortikosteroidi, med katerimi je za uporabo v nosečnosti dovoljen le pršilo na osnovi budezonida. Pršilo je treba pravilno aplicirati, najbolje zvečer, ko so težave najizrazitejše. Nosečnica po aplikaciji ne sme takoj leči, temveč naj počaka približno pol ure. Tako omogočimo, da se pršilo absorbira v nosni sluznici, namesto da bi steklo po žrelu v želodec, kar bi lahko povečalo absorpcijo zdravila in tveganje za morebitne neželene učinke. Seveda mora uporaba tega pršila potekati pod zdravniškim nadzorom.
Čeprav se budezonid izloča v materino mleko, pri uporabi terapevtskih odmerkov zdravila učinka na dojenčka ne pričakujemo. Zdravilo se lahko uporablja tudi med dojenjem.
Nosečniški rinitis je torej dodatna težava, ki lahko oteži nosečnost in ima morebitne posledice tako za nosečnico kot za otroka. Njegov vpliv na kakovost življenja nosečnice je velik, zato ga ne smemo zanemarjati, temveč je potrebno ustrezno zdravljenje.
Več strokovnih nasvetov poiščite v polikliniki Alba Rubra, ki se ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem bolezni ušes, nosu in grla ter z minimalno invazivno estetsko kirurgijo glave in vratu.
To besedilo je nastalo v sodelovanju s portalom »ADIVA – vaš portal za zdravje«
